Omemba: Andrej Medved

»Tomislav Vignjević je nagrajen predvsem za delo zadnjih let, pa vendar je njegovo delo tako na področju likovne kritike, vrednotenja in predstavitve sodobne umetnosti kot starejšega likovnega ustvarjanja dragoceno že več desetletij.«

»Kritika, ki jo odlikuje prepričljiv aparat subjektivnega vrednotenja, ki izhaja iz njene lastne, sicer sorazmerno kratke, a bogate kuratorske prakse.«

»Izzivi sodobnega časa, ki ne navdaja z optimizmom.«

»Dosežki Andreja Medveda so preobsežni, da bi jih lahko vse omenili na enem večeru.«

»s katerim se je zapisal med najpomembnejša imena stroke, ne le v svojem času, temveč v zgodovino likovno-kritiškega pisanja na Slovenskem nasploh.«

»Tomislav Vignjević je sicer nagrajen predvsem za delo zadnjih let, pa vendar je njegovo delo tako na področju likovne kritike, vrednotenja in predstavitve sodobne umetnosti kot starejšega likovnega ustvarjanja dragoceno že več desetletij.«

»Kritiška besedila in recenzije razstavnih projektov objavlja v časopisu Večer, Umetnostni kroniki in rubriki V očesu časopisa Delo.«

»izzivih sodobnega časa, ki ne navdaja z optimizmom.«

»Ker je vse minljivo, so otroci, ki se rodijo v ljubezni, edini smisel – ne samo pesnika, ampak tudi te civilizacije, človeštva. V bistvu je minljivost nepomembna.«

»V bistvu je sreča, da sem bil sploh rojen, da imam samozavest, to je enkratna zadeva vsakega posameznika. In sreča je, da sem rojen tudi kot pesnik.«

»Škarje so se mi zdele zanimiv simbol za to, kako nekaj odrežemo, odpravimo. To se sliši dostikrat negativno ali strašljivo, je pa seveda lahko tudi pozitivno. Znajti se v škarjah hkrati pomeni znajti se v precepu in mene vedno zanimajo junakinje in junaki v nekem precepu.«

»… Naenkrat brizgne kri iz podočnjakov … / in iz ust, odprtih za poljub, ki se, z bliskanjem podbradne žile, sesedajo v žilnato / pol živo in pol mrtvo bitje … pol / angela, pol deklice, pol srne … Naenkrat se za vedno … / spet zdani in dan prinese odrešitev v stoletja skrite in pozabljene uganke …«

»To je pesem, ki žari temno in zagonetno, a tudi trajno in nepopustljivo; bralca mami, da se vedno znova vrača v njen žareči ris in uročen prisostvuje prvobitni moči pesniške besede.«

»Glavni kriteriji, ki so me vodili pri izbiri, so inovativnost, avtorska vizija ter nedobesednost, potem me je zanimala tehnična izvedba, nisem ocenjevala poezije same, ampak me je zanimalo, na kak način je besedilo v interakciji z videom in obratno, predvsem sem torej vrednotila filmski, in ne pesniški jezik.«

»Videopesem odlikuje impresionistična vizualna naracija, ki hitro krene od naslova samega.«

»Kustos je strokovnjak, ki stoji za svojim izborom.«

»Če se je s tem mislilo na označevanje posameznih umetnikov in umetnic ob njihovih eksponatih s pridevniki, ki so bili zapisani kot prvo občutje za njihov umetniški izraz, ki pa so bili že dan po otvoritvi odstranjeni, da ne bi koga zavajali...«

»Ni pa dobil svojega zadoščenja gostujoči kustos, ki je sicer pripravil bogat in raznovrsten avtorski projekt aktualne in aktivne slovenske umetniške generacije.«

»Poleg te generacije pa se dejansko solidariziramo z zaščito svobodnega in gostujočega kustosa v njegovem delovanju večina umetniških ustvarjalcev, ki smo združeni v regijskih društvih in skupaj v naši krovni organizaciji.«

»Razstava v Moderni galeriji je zelo pomembna za sodobno slovensko slikarstvo in aktualne umetnike.«

»Po relativno intenzivni povojni slikarski dobi, z vrhunci Pregelj - Stupica - Bernard, sledilo večdesetletno zatrtje slikarskega metjeja.«

»Želela sem ujeti občutek praznine pri človeku.«

»Gluhi prostor kot / kositrni žlebovi zunaj na dvorišču…«

»Prelestno, sklonjeno / dekle, ki stopa v pravljične prostore s sanjami o večni sreči …«

»Na nebu veliko kolo iz jekla srebrnih palic, ki se vrti kot bronaste tipalke / na metulji glavi …«

»mesto se prebuja v mravljišče, ki / objame ulice in ceste, z grmenjem, v nalivu pade / senca čez obraze in se zaprejo drobcena očesca na odhajajoči // ladji, kot se zaprejo okna v razprostorjenem / salonu in majhna vratca v kapitanovi kajuti.«

»prepeva o minljivosti neznosne sreče«

»roj popokanih kobilic pripet na žico, ki poveže podzemni prostor z nebom…«

»puh, ki pada z glav odraslih vrabcev in lebdi v zavrtinčeni sekundi …«

»odhajaš z meglo, kot odhajajo obrazi z živopisanih postav, ki se izgubljajo v sladkorni peni na svilnatih preprogah«